Nekoč driblerji, danes ekipa

 

Srce in levice sta dva vitalna organa, ki sta le slabega pol metra vsaksebi, a smo ju nekoč obravnavali, kot da sta dva planeta v ločenih galaksijah, ki smo si jih izmislili pri delitvi pristojnosti naših specializacij nad organi, fiziološkimi dogajanji, boleznimi in metodami zdravljenja. Morda smo v svoji osredinjenosti in nečimrnosti vedeli premalo o sosednjem organu in smo se zato bali storiti napako na tujem terenu – znano je, da neznanje vodi v strah, ta pa v otrplost, ki se kaže kot inercija, odlašanje dejanj na kdaj drugič in prelaganje odgovornosti na druge.

Sedaj je drugače: postali smo ekipa, delujemo usklajeno, celostno in daljnoročno. Ekipo povežejo skupni cilji, skupna orodja in skupna odgovornost, temelj ekipnega delovanja pa je spoznanje, da moramo svoje ozko gledanje in egoistično stremljenje zamenjati s kolektivnim duhom in višjimi cilji. Ekipa je vedno močnejša od seštevka moči njenih članov.

Ekipo v športu povežejo vizije, cilji, optimizem, trenerji, klubi, uniforme, treningi, pogovori, analize uspehov in neuspehov ter zadovoljni navijači. Tudi v medicini in širše v zdravstvu se krepi ekipni duh: povezujejo nas znanje, smernice, učinkovita nova zdravila, sodelovanje, odgovornost in dokazana dobrobit naših pacientov.

Ko dobite povabilo za vstop v dobro ekipo, jo sprejmite – pa če ste še tako dobri. Morda so vas ravno zato povabili.

 

Marko Gričar

 

 

»Biti pomemben je podobno kot biti dama.
Če moraš ljudem dopovedovati, da si, potem gotovo nisi.«

Margaret Thatcher